Staro leto običajno zaključimo z obljubami in zavezami, kaj vse bomo v novem letu spremenili — to so počeli že stari Babilonci pred 4000 leti v času 12-dnevnega verskega novoletnega praznovanja akitu (obdobje, ko so sredi marca posejali in posadili vse, kar so nameravali proti koncu leta požeti).
Bogovom so obljubili, da bodo poplačali svoje dolgove, da bodo vrnili vse, kar so si izposodili, kronali so novega novega kralja ali ponovno obljubili zvestobo staremu. Če bodo držali obljube, jih bodo bogovi nagradili, sicer se bodo znašli v njihovi nemilosti.
Julij Cezar, oče julijanskega koledarja, je zaslužen, da se novo leto začne s prvim januarjem (z dvotedenskim zamikom glede na gregorijanskega) — ime pa je prvi mesec v letu dobil po bogu Janusu, ki je naseljeval vhode in oboke stavb, in je upodobljen z dvema obrazoma. Enega ima zadaj, drugega spredaj, s čimer simbolizira pogled nazaj v iztekajoče leto in v prihodnost, v kateri bomo uresničili vse dane zaobljube.
Tudi kristjani so se na prvi novoletni dan posvetili razmisleku o tem, kaj so v preteklem letu naredili narobe in kako se bodo izboljšali.
Nič drugače ni v podjetjih — konec leta je namenjen obiskom poslovnih partnerjev in naročnikom, da se jim s kakšno malenkostjo, predvsem pa s pozornostjo zahvalimo za odlično sodelovanje in se priporočamo za naprej, posvetimo pa se tudi pogledu v prihodnost, zastavljanju ciljev glede lastnih poslovnih uspehov, ker smo oglaševalska agencija pa tudi temu, kaj bi lahko še naredili za izboljšanje uspehov naših naročnikov — še naprej bomo bogatili svoja znanja, širili nabor storitev in jim višali kakovost, gradili še trdnejše odnose s svojimi poslovnimi partnerji.
Vse to so dolgoročne zaveze in se jih ne držimo zgolj prvih štirinajst dni novega leta, saj nas sicer ne bi bilo več.
V našem poslu — morda še bolj kot v drugih branžah — drži, da bolj kot rastejo naši partnerji, večji postanemo tudi mi.
